»Prepričan sem, da če se ne bo v fiskalnih pravilih povečanje obrambnih izdatkov ustrezno obravnavalo, potem ne bo samo Slovenija, ampak večina evropskih držav imela res velike izzive, kako ta cilj izpolniti.«

»Seveda si želim, da bi Slovenija čim prej dosegla cilj dveh odstotkov BDP-ja za obrambo. Pozdravljam to, da je začela izdatke povečevati in da je pripravila načrt za dosego dveh odstotkov. Upam, da bo lahko cilj dosegla hitreje.«

»Rekla bi, da pač militarizacija ne more biti pot k miru. To je napačna pot. Več orožja pomeni več vojne in pomeni več smrti in pomeni tudi večjo verjetnost za hudo eskalacijo konflikta, ki lahko preide v globalni konflikt. Tako da, orožje ni odgovor, in to, kar Ursula von der Leyen ponuja Evropi v naslednjem mandatu, je katastrofa, ne? Ona predlaga višanje budžeta za orožje in tako naprej … To zmanjšuje tudi sredstva za krepitev socialne varnosti, socialne države in vsega ostalega, kar je potrebno.«

»Slovenija bo morala izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda zvišati pred letom 2030.«

»Slovenija ima znotraj Nata opredeljeno zavezo dveh odstotkov BDP-ja. Zdaj pa se je to preneslo na raven Evropske unije.«

»Poglejte, kar se tiče skupne obrambne politike, jaz mislim, da tu se moramo krepiti, ni pa nujno potrebo samo dvigovati poračuna, kar tudi bomo sicer morali storiti. Ampak Evropska unija je tu izjemno neučinkovita. Mi namenjamo za vojsko 260 milijard, kar je približno toliko kot Kitajska po uradnih podatkih, verjetno po neuradnih več.«

»Menim, da bo Slovenija že naslednje leto namenila 1,55 odstotka BDP-ja za obrambne izdatke, ki se naslednje leto lahko dvignejo na 1,63 odstotka«

»Pričakovanja so jasna. To ni več vprašanje Nata, kot se pri nas interpretira.«

»Večje zadolževanje bo vodilo v večjo ponudbo evropskih obveznic na finančnih trgih in s tem višje stroške zadolževanja.«